Fidel Castro se je rodil 13. avgusta 1926 v Mayarí na družinski plantaži sladkornega trsa v Biránu, ki se je nahajala blizu mesta Mayarí (danes provinca Holguína). Bil je tretji otrok Ángela Castra y Argiza in Line Ruz González. Družina je bila lastnik plantaže, velike 23.000 arov, na kateri je v mladosti delal tudi Fidel. Obiskoval je dve jezuitski šoli – Lasalle in Dolores, obe v Santiagu. Leta 1942 se je vpisal na jezuitsko šolo Belen v Havani, ki jo je uspešno končal leta 1945. Leta 1948 se je poročil z Mirto Diaz-Balart, ki je prihajala iz bogate družine, in se od nje ločil leta 1954. V tem zakonu se mu je 1949 rodil sin Fidel Angel Castro Diaz-Balart, ki je bil kasneje je bil šef kubanske komisije za atomsko energijo. Fidel Castro je bil poročen z Dalio Soto Del Valleo, s katero je imel pet sinov, katerih imena so se začenjala na črko A.
Castro leta 1959
Leta 1950 je doktoriral iz prava na univerzi v Havani. Leta 1952 je imel na volitvah namen kandidirati za mesto zastopnika v kubanskem parlamentu, vendar je ta čas general Fulgencio Batista z državnim udarom odstavil vlado in predsednika Carlosa Prio Socarrasa ter odpovedal volitve. Tako je Castro vložil tožbo proti Batisti zaradi kršenja ustave, vendar jo je sodišče ovrglo. Zaradi neuspele obtožbe zoper Batisto na Vrhovnem sodišču je Castro izjavil, da je po izčrpanju vseh pravnih sredstev stopila v veljavo v ustavi iz leta 1940 vsebovana pravica do odpora, zato je začel s pripravami napadov na kasarno Moncada v Santiagu de Cuba ter na kasarno Carlos Manuel de Céspedes v Bayamu. S tem bi se naj sprožila ljudska vstaja na vzhodu Kube, s katero bi strmoglavili Batistov režim. S skupino somišljenikov je Fidel 26. julija 1953 napadel vojašnico v Monacadu. Napad je bil neuspešen in Castro je pristal v zaporu do leta 1955. V tem času še ni bil član Komunistične partije in njegove politične ideje so bile nacionalizem, antiimperializem in socialni reformizem. Po odhodu iz zapora je odpotoval v ZDA, spotoma pa je v Mehiki organiziral revolucionarno gibanje, imenovano 26. julij.
Po prihodu na oblast se je zapletel v spor z ZDA, ki so podpirale Batisto in se v času njegove vladavine pogosto vmešavale v notranjo politiko Kube. Potem ko je Castrova vlada nacionalizirala rafinerije nafte, tovarne sladkorja in elektrarne, so leta 1960 ZDA prenehale kupovati kubanski sladkor in uvedle ekonomski embargo zoper Kubo. ZDA so leta 1961 v t. i. invaziji na Prašičji zaliv s pomočjo kubanskih emigrantov neuspešno poskušale odstaviti Castra z oblasti.
Fidel Castro je 31. julija 2006 zaradi bolezni sestopil z oblasti in predal mesto predsednika državnega sveta in sveta ministrov ter poveljnika vojske bratu Raulu Castru, čeprav je formalno ostal na teh funkcijah do izteka mandata 18. februarja 2008, prvi sekretar Kubanske komunistične partije pa še do kongresa leta 2011.
